jelena sitar


JELENA SITAR, docentka na Pedagoški fakulteti UP , dramaturginja, lutkovna režiserka in publicistka.

Diplomirala je iz dramaturgije na AGRFT v Ljubljani 1990 s temo Faust med lutkami; od 1983 je delala kot samostojna strokovna svetovalka za gledališče in lutkarstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, od 1986 je bila v svobodnem poklicu (dramaturginja), med leti 2007 in 2010 pa zaposlena kot umetniški vodja v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Zrežirala jeveč kot 35 lutkovnih predstav v poklicnih in alternativnih gledališčih po Sloveniji in tujini, večkrat v sodelovanju z Igorjem Cvetkom. Njena prva profesionalna predstava, uprizoritev Doktorja Fausta (LG Ljubljana, 1982 v so-režiji z Igorjem Cvetkom) z miniaturnimi lutkami Milana Klemenčiča iz leta 1938, je ustvarjalna interpretacija gledališke tradicije. Sitarjeva je predstavo priredila za različne sestave še trikrat v času zadnjih petih let. Doktor Faust je LGL prinesel veliko število nagrad in mednarodnih referenc. Že njena druga režija, Lesena zgodba (LG Maribor, 1985) je bila izrazito moderna in ji je prinesla prestižno nagrado za mlade ustvarjalce v takratni Jugoslaviji – 7 sekretarjev SKOJ-a, 1986. 

Kot urednica revije Lutka (1983 -1993) in svetovalka za gledališče pri ZKO Slovenije (1983 – 86) je vplivala na razvoj amaterskega lutkarstva in publicistike v Sloveniji, kot umetniški vodja LGL pa na usmeritve slovenskega profesionalnega lutkovnega gledališča. Od 2007 do 2010 je namreč programsko vodila Lutkovno gledališče Ljubljana, osrednjo slovensko lutkovno hišo. /

Poleg umetniškega ustvarjanja Sitarjeva vodi lutkovne delavnice za otroke in seminarje za učitelje, gledališke pedagoge, terapevte in igralce v Sloveniji in tujini. Piše članke in razprave o lutkarstvu za časopise in strokovne revije ter se z referati udeležuje znanstvenih kongresov. Poleg strokovne literature piše tudi leposlovje in objavlja v otroških literarnih revijah. Je avtorica knjig Primeri detektiva Karla Loota (skupaj z Igorjem Cvetkom, DZS 1996), ki je spoj slikanice in priročnika za senčne lutke (nagrada Bela vrana na svetovnem sejmu otroške knjige LIBRO v Bologni, Italija, 2000) in Zgodbe za lutke in prste (DZS 2001), knjigo pravljic in lutkovni priročnik, ki se trenutno prevaja v hrvaščino. 1997. leta je z Igorjem Cvetkom ustanovila Lutkovno gledališče Zapik, kjer je do danes nastalo deset lutkovnih predstav

Na prelomu tisočletja se Sitarjeva intenzivno ukvarja z aplikacijo lutkarstva v pedagogiki. Sodelovala je pri nastajanju učbenikov in priročnikov za pouk književnosti na celotni vertikali od 1. do 9. razreda pri DZS. Prvo berilo (2005) in Priročnik k prvemu berilu (2006) je podpisala kot avtorica.

Ustanovila je Hišo otrok in umetnosti (z Ireno Rajh) kot sodoben otroški kulturni center in jo programsko tudi vodila (2001 -2005).

Za svoj prispevek k gledališki pedagogiki je prejela mednarodno nagrado Grozdanin kikot (2000), ki jo vsako leto podeljuje Center za dramsko pedagogiko BiH.

Sodi med pionirje na področju lutkovne terapije pri nas: po končanem podiplomskem študiju psihoterapije na Medicinski Fakulteti v Ljubljani je vodila skupaj s psihiatrom mag. dr. Zlatkom Bastašićem psihodinamsko-lutkovni laboratorij KREMOK, ki je bil del evropskih projektov Spielen, Lehrnen, Leben in TWISFER (Theatre Work in Social Field, European Research) v okviru SOKRATES-ovih projektov. Tej dejavnosti je bilo posvečeno zlasti obdobje od leta 2002 do 2005.

V okviru Pedagoške fakultete v Ljubljani (smer. Socialna pedagoika) je vodila gledališko delo (skupaj z Andrejo Stare) v evropskem projektu LOSOL (Learning on the Stage of Life). Jelena Sitar je članica ZDUS-a in tričlanskega Strokovnega odbora slovenske zveze profesionalnih lutkarjev: ULU (Ustanova Lutkovnih Umetnikov).