JELENA SITAR (1959), dramaturginja, režiserka, lutkovna ustvarjalka, pedagoginja.
Leta 1990 je diplomirala iz dramaturgije na Akadamiji za glasbo, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani s temo Faust med lutkami. Od leta 1983 je bila do leta 1986 samostojna strokovna svetovalka za gledališče in lutkarstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, do leta 1993 pa še urednica revije Lutka in s tem vplivala na razvoj amaterskega lutkarstva in publicistike v Sloveniji. Od leta 1986 je bila v svobodnem poklicu kot dramaturginja, režiserka in predavateljica, dokler nista leta 1997 z Igorjem Cvetkom ustanovila Lutkovno gledališče Zapik. Sodi med pionirje na področju lutkovne terapije pri nas, namreč po končanem podiplomskem študiju psihoterapije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je med 2002 in 2005 skupaj s psihiatrom mag. dr. Zlatkom Bastašićem vodila psihodinamsko-lutkovni laboratorij KREMOK. Od leta 2007 do 2010 je bila zaposlena kot umetniški vodja v Lutkovnem gledališču Ljubljana, s čimer je vplivala na usmeritve slovenskega profesionalnega lutkovnega gledališča. Od leta 2010 pa je docentka za lutkarstvo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
V svoji profesionalni karieri je režirala okoli 40 lutkovnih predstav v poklicnih in alternativnih gledališčih po Sloveniji in tujini, večkrat v sodelovanju z Igorjem Cvetkom. Nekaj od njih je bilo nagrajenih na pomembnih domačih in tujih lutkovnih festivalih.
Poleg umetniškega ustvarjanja vodi lutkovne delavnice za otroke in seminarje za učitelje, gledališke pedagoge, terapevte in igralce v Sloveniji in tujini. Piše članke in razprave o lutkarstvu za časopise in strokovne revije ter se z referati udeležuje znanstvenih kongresov. Poleg strokovne literature piše tudi leposlovje in objavlja v otroških literarnih revijah. Intenzivno se je ukvarjala tudi z aplikacijo lutkarstva v pedagogiki. Sodelovala je pri nastajanju učbenikov in priročnikov za pouk književnosti na celotni vertikali od 1. do 9. razreda pri DZS. V okviru Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani (smer Socialna
pedagogika) je vodila gledališko delo (skupaj z Andrejo Stare) v evropskem projektu LOSOL (Learning on the Stage of Life). Za svoj prispevek h gledališki pedagogiki je leta 2000 prejela mednarodno nagrado Grozdanin kikot, ki jo vsako leto podeljuje Center za dramsko pedagogiko BiH.
Je soustanoviteljica Hiše otrok in umetnosti, ki jo je programsko vodila od ustanovitve leta 2001 do 2005. Še naprej pa aktivno deluje kot članica ZDUS-a in članica upravnega odbora Ustanove lutkovnih ustvarjalcev.