Via matti/Ulica norcev – VNLG

Stojko? On je moj sosed. Živi v vasici na vrhu hriba. V tej vasici so hiške postavljene iz kamna in uličice med njimi so izjemno ozke. Ta vasica ima bogato tradicijo postavljanja jaslic pred hiškami. Naloga turistov je, da poiščejo prav vse jaslice v vasici. Za nagrado sodelujejo v žrebanju za večerjo za dva, v vaški gostilnici na ulici Via Matti. Stojko tam kelnari. Ampak njega ni tukaj, jaz pa sem in nujno rabim kavo, rezino pršuta in požirek terana. Njega ni tukaj in meni gre to blazno na živce in to je šele prva domina v neskončni vrsti stvari, ki bi jih bilo nujno spremeniti, da mi ne bi eksplodirala glava. Ta se že podira in komaj čaka, da za sabo poruši še vse ostale. Dobrodošli v viharju mojih sinaptičnih povezav. Dobrodošli na ulici norcev.

Navdih za predstavo je prišel iz norosti resničnega življenja; iz kraja z ulico Via Matti, na kateri so včasih živeli norci. Lokalni vinar jih je velikodušno zalagal z vinom, kar jih je tako podkurilo, da so se po ulici podili in lovili, ostali prebivalci pa so sloneli na oknih in se zabavali. Monodrama analizira razliko med »češko, slovaško in štajersko norostjo«, pa tudi »bipolarnost med kraškim teranom, aperolom in špricerjem«. Prav tako bi lahko rekli, da gre za »uvod v štajersko jogo«.

Igralec: Tilen Kožamelj; režiser: Zoran Petrovič; dramaturg: Marek Turošík; scenograf in avtor svetlobne podobe: David Orešič; izdelovalci scene: Marko Golnar, Nejc Birsa, Borut Žvorc; tehnika: Borut Žvorc, Andrej Firm; produkcija: Moment, GT22